...ko umirajo veliki, pomembni ljudje? Sašo, še dobro, da je šlo na hitro. Zate. Tvoji bodo že, sčasoma jim bo lažje tudi z vedenjem, da so bili zate vse...
...ko umirajo ljudje tvoje generacije, iz sosednje stolpnice, ki so imeli še vse življenje pred sabo? Befke, čisto prezgodaj, no. Bil si faca, res. Naj ti bo lepo....R.I.P.
...ko glava ve, da je določene stvari bolje pustit stat? A ti jezik, vest in intuicija kar ne dajo biti tiho in besede kar zletijo iz tebe, prsti letijo po tastaturi in so karte položene? In ko v bilanci dneva ugotoviš, da ti je pravzaprav lažje. Da si si oddahnil. Da je bilo to absolutno potrebno, ker čutiš nujo po koraku naprej in da kakorkoli bo, bo vse ok in točno tako, kot je treba?
Čas med debato in bilanco dneva je pa druga zgodba, doooolga zgodba...
Ni komentarjev:
Objavite komentar