Z Juniorjem igrava speedminton. Malo nama je šlo, malo je nagajal veter, fino sva se nasmejala. Čez čas me dete pogleda in z vso resnostjo sedemletnika izjavi:
"Ampak mami, ti si res dobra. Svaka čast, res. Se ti pa pozna, da hodiš na badminton!"
Z osuplim pogledom, kotički ust obrnjenimi krepko navzgor, a kar se je dalo resno sem se mu zahvalila za kompliment. Toplina okoli srca pa kar traja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar