Kolesar

Prekolesarimo precej več kot je glede na Juniorjevo začetno "navdušenje" sprva kazalo. Prerasel je svojega prvega Gremlina, zato smo šli v lov za 20-colskim. Imeli smo srečo in za dober denar dobili obnovljeno Raketo. In to s 14 prestavami, kar je (itak) najvažnejše.

"To je kar za sedem več kot jih ima sošolec!" navdušeno, z nasmehom do ušes in še dlje razlaga vsem, ki želijo poslušat.

Novo kolo

Kratka pavza na golfu





Obvezna malica



Prva malo daljša tura je bila do trgovine po sadje za malico, po občini proti Lescam, na golf na malico in nazaj. Menjalnik sproban, nasmeh do ušes in ponos nad prekolesarjenih prvih Raketnih 14 km.

Odveč je razlagat o občutkih, ko opazujeva navdušenje in iskrice v očeh. Zemljevidi mini in maxi kolesarjenj, ki se nama v mislih rišejo za preostali počitniški mesec pa nama  privabljajo iskrice v oči in potegnejo kotičke ust navzgor. No, meni še dodatno dejstvo, da bo potreben en (mini) postanek v Decathlonu na poti na morje.... :)

12 let

Moja bejbika je dopolnila 12 let. Miška moja, naj ti vse laufa točno tako, kot ti paše.

Praznovanja so letos nekaj posebnega. S cimro iz porodnišnice si bosta privoščili rojstnodnevni šoping, girls time out. To bo žur.

Prijateljice je peljala v kino v Kranj. Zanimiva izkušnja tale vožnja polnega kombija najstnic, priznam :)

Darila spešl, kot vedno. Za domačo žival se nismo odločili, pa če bi še tako rada. Pujsek je le obveznost, ki zahteva čas in ukvarjanje z njim. Pogajanja še potekajo ;)

Ikejin počivalnik

Malinov tiramisu

Šolski copati

Moj Oldi

Moj Oldi je faca. Takih ne delajo več. Z mano je že od leta 1988. Bil je prvi te vrste v Dalin. Menjala sem zračnice, ročaje, ostalo je še original. Pa še danes uboga.




Oldi ;)



Napisala sva že nebroj zgodbic, prevozila malo morje krasnih destinacij, doživela marsikaj. Letos na morju sva po mnogo letih postavila rekord - prevozila sva 60 km v enem kosu. Pohvalno. Sva kot staro vino - z vsakim letom žlahtnejša :)

Menda gre kmalu v pokoj. Za okroglo naslednje leto mi je obljubljen mlajši bratec. Ampak prvega ne pozabiš nikoli.

I`m Pehta. Teta Pehta :)

Sezona nabiralništva je na višku, zato se zadnje dni igram teto Pehto. Sončijo se zvarki po preizkušeno (dobrih) receptih, nekaj je novosti in  improvizacije. Ob tako dobrih sestavnah zanič ne morejo biti. Odjemalcev je vedno dovolj, zato bojo zaloge kmalu pošle. Okenskih polic tudi počasi zmanjkuje ;)



Vršički



Malince, melisa




Meta






Rožmarin

  


Sledijo še (domače) ameriške borovnice, niso še čisto zrele. Mogoče letos ujamemo kaj gozdnih, te so sploh aromatične. Kmalu bo na vrsti tudi žajbelj - z medom ali brez.
Za zdravje (skoraj) vse.



Zaključki

Mineva polovica dvatisočtrinajstega leta. Leta, polnega neverjetnih nasprotij, nihanj razpoloženja, nihanj energije, želja, hotenj, volje, vedenja in nevedenja, jasnosti in še bolj nejasnosti.

Do sedaj nepoznana intenzivnost vseh skrajnosti me vsakič znova osupne in prevzame. Silovitost skrajnosti je nad - neverjetna, a realna slika mojega letošnjega polletja. 

 

V zadnjih dneh se zaključuje par poglavij v mojem življenju.

 

Vrnila sva ključe najete delavnice, ki nama je zaradi odličnih idej, pridnih rok in nebroj tam preživetih ur omogočila postavitev dveh sončnih elektrarn, v dobršni meri prenovljeno hišo, počitnice in vero v prihodnost. M(r)ož, hvala za super ideje, da jih znaš in zmoreš spravit v življenje, tvojo vztrajnost, ko jaz že davno mečem puško v koruzo in tvoje vizije. Bilo je pestro, bilo je naporno, bilo je noro. Ko sem danes z nasmehom na ustih zaklepala vrata, me je prešinilo - bilo je vredno. In hvaležna sem za to obdobje. In za njegov zaključek. 

 

Po desetih letih smo končno spet sami v hiši. Podnajemniki spodnjega stanovanja so se vrnili v Ljubljano. Dovolj je bilo, rabimo svoj mir, rabimo svoj prostor pod soncem. Bilo je pestro, bilo je naporno, bilo je na čase celo malo noro. Lekcije pridobljene iz teh odnosov so dejansko neprecenljive. Hvala za vse, kar sem se naučila, za vse, kar danes vem in sem. Tudi z vašo pomočjo. Pod črto, bilo je vredno.

 

Epilog še ene zgodbe bo dodatno pripomogel k lažjemu spancu. Je v zaključni fazi in z veseljem pričakujem zadnjo piko.  Še malo, še malo...

 

Vmes moji koži privoščim še malo slane vode, s soncem pa to poletje ne bova ravno v prijateljskih odnosih. Lekcije z burnimi kožnimi reakcijami še niso čisto osvojene, zato bo Medrol še nekaj dni moj najboljši prijatelj. Spet. Žal. A to je že druga zgodba....ki daje mislit in ki bo snov naslednjih dni, tednov,... A vendar se jih veselim. Čudno? Pa prav nič :)