A veš tisto.. ( 2. del )

 

...ko umirajo veliki, pomembni ljudje? Sašo, še dobro, da je šlo na hitro. Zate. Tvoji bodo že, sčasoma jim bo lažje tudi z vedenjem, da so bili zate vse...

 

...ko umirajo ljudje tvoje generacije, iz sosednje stolpnice, ki so imeli še vse življenje pred sabo? Befke, čisto prezgodaj, no. Bil si faca, res. Naj ti bo lepo....R.I.P.

 

...ko glava ve, da je določene stvari bolje pustit stat? A ti jezik, vest in intuicija kar ne dajo biti tiho in besede kar zletijo iz tebe, prsti letijo po tastaturi in so karte položene? In ko v bilanci dneva ugotoviš, da ti je pravzaprav lažje. Da si si oddahnil. Da je bilo to absolutno potrebno, ker čutiš nujo po koraku naprej in da kakorkoli bo, bo vse ok in točno tako, kot je treba?

Čas med debato in bilanco dneva je pa druga zgodba, doooolga zgodba...

Spremembe

 

 

 

 

 

so edina stalnica v življenju. Ta film me je spomnil, da zanje nikdar ni prepozno in da upanje umira zadnje. Priporočam.

A veš tisto...

...ko že misliš, da nekaj veš, pa te življenje samo spomni, da temu ni tako? In takrat se lotiš pucanja. Danes je bil na vrsti poštni predal. Oko se je ustavilo na prijateljičinem mailu: 

Charlie Chaplin

KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,

sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti

na pravem mestu in v pravem času,

in da je vse kar se dogaja pravilno -

od takrat dalje sem lahko miren.

Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,

sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje

za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.

Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,

sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem

in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.

Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,

sem si prenehal krasti prosti čas,

in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.

Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,

tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,

na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.

Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,

od jedi, ljudi, stvari, situacij

in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.

Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",

a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem prenehal imeti vedno prav,

tako sem bil manj v zmoti.

Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem se odrekel življenju v preteklosti,

in da skrbim glede prihodnosti.

Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.

Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.

Ko pa sem spet našel moči svojega srca,

je razum dobil pomembnega partnerja.

To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,

konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,

ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj

in nastanejo novi svetovi.

Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.      

(najdeno  tu)

Se mi dopade :) Hvala, M. 

Spoznanje

da si želim več.

Več nečesa, ki mi je davno tega, ko so bile moje prioritete čisto druge, pomenilo veliko.

Več adrenalina, ki prežema vsako celico mojega telesa in tiste pozitivne treme, ki jo moram imeti, da zadeve funkcionrirajo.

Več  občutka, da delam dobro. Dobro zase in za druge. 

Več zavedanja, da sem zadano nalogo opravila z odliko in da se da v mojem življenju postoriti še mnogo, mnogo  več.

 

Zopet odkrivam davno pozabljene priljubljene aktivnosti. Spoznanja, ki me v prvem trenutku kar malo prestrašijo, a ko na drugo žogo ugotovim, da je misel nanje prav prijetna, mi pašejo. Z veseljem jih ponovno uvrščam na dnevni red vsakodnevnega bivanja.

 

Ne zanimajo me titule, ne zanima me javna hvala. Zanimajo me dejanja, ki pomagajo, da je svet okoli mene lepši. Da je meni dragim prijetneje in da je življenje v okolju, kjer prebivamo, kvalitetnejše. Zanima me občutek zadovoljstva, ko vidim vznemirljivo pričakovanje, ko vidim iskrice v očeh otrok, ko vidim hvaležnost v očeh tistih, katerim je bilo namenjeno. Topel stisk roke, prijazen pogled, objem. Vse to me napolni z energijo, s tem se hrani moja duša.

 

In, ja, paše tudi, ko se pustim razvajat, pustim, da meni kdo polepša dan in z veseljem opazuje moje iskrice v očeh, veselo pričakovanje, uaaaaaaaaaaaaaaau iz srca, hvaležen objem in iskreni hvala. Ja, paše. Na polno. Tovrstne hrane ni nikdar preveč. 

 

 

Trenutki...

...so pomembni. Pravi trenutki so vse.

V pravem trenutku srečaš prave ljudi. Natanko tiste, ki jih v danem momentu najbolj potrebuješ. Spoznaš ljudi, ki ti v sekundi (ali pa v petih, no) sedejo v nulo in ki enostavno morajo biti tam. Tako mora biti in pika. Biti in dihati z njimi, se učiti z in od njih, uživati vsako sekundo sobivanja z vsemi in vsakim posebej, sodi v kategorijo neprecenljivo.

Hvala vam, ki ste bili, ste in še boste moji.

Najdeno tu

Priznam

Majcha me je okužila. Levega sem dobila za darilo, ostali trije so pa moje delo, posledica dveh večerov pred TV s pletilkama v rokah.
 

Domače :)

Simpl zadeva, uporabna zame in kot darila. Modri že oddan sestrici, rozi je za prijateljico. Očitno bom tudi ob tretjega,  modro zelena kombinacija je Otrokinji silno všeč :)