Darilo

Po s polno luno močno obremenjenem tednu sem končno dočakala petek.Težko pričakovani petek. 

Plezalni trening, prežet z ogromnimi količinami prepotrebnih smehcov, neverjetno energijo in iskricami v očeh, dobrimi novicami  in super plani za prihodnost, se je izkazal za enega boljših.

A to še ni bilo vse. Sledil je rojstnodnevni savna - čvek z mojima puncama. Sicer z manjšo zamudo (višja sila), a se je splačalo počakat. Odklop je bil popoln. Že dolgo ne tak. Malo čveka, kaka resna debata, polno uživaške tišine in zaključek pri nas doma.

Darilca (kot vedno) zelo domiselna in pisana na kožo. Ker vesta, da si želim boljših plezalnih rezultatov,  sem dobila  pripomočke za trening. Navodile (menda) sledijo, jim je bilo preveč fletno v pisarni ;)

Punci moji, hvala. Jeseni, na tradicionalnem plezalnem-čvek-vikendu, bosta zagotovo opazili razliko! Obljubim sebi in vama :)

Akrobatka

Otrokinja je športnica. Njej je vse jasno, vsak šport, ki se ga loti, ji uspeva. Kako fino bi bilo kaj podedovati od potomcev :)

Kot mala deklica se je spogledovala z baletom, potem se je navdušila nad klavirjem. V tretjem razredu se je srečala z akrobatiko in vse od prej je odpadlo. Enostavno ni bilo več to to. Skoki z male prožne ponjave so jo popolnoma zasvojili. Gibčna je bila od nekdaj. Kot dojenček je menda izgledala malo hipotona, a smo s pravilnim "handlingom" izglede močno popravili - punca ima six-pack :)  Po dobrem mesecu obiskovanja krožka je obrnila prvo salto, zato jo je starosta slovenske in še prej jugoslovanske gimnastike Leon Mesarič povabil na treninge na Jesenice, kjer je gimnastična telovadnica po njegovi zaslugi  opremljena z bazenom polnim gob. Imajo odlične pogoje za treninge in najboljšega trenerja. Kmalu je napredovala in se začela udeleževati tekem. Na prvi v Renčah, pred tremi leti, je osvojila svojo prvo bronasto medaljo. Krasna spodbuda za naprej :)
 

Renče 2010

 

V skokih z MPP so letno tri glavne tekme. Državno prvenstvo v Kopru konec januarja, v drugi polovici marca so organizatorji tekme v Renčah, sezono zaključijo konec  aprila za Bežigradom. Tekmovanje je sestavljeno iz štirih skokov - prvega obveznega in treh poljubnih. 

Fino je, če so vsaj štiri tekmovalke za sestavo ekipe in tu so naše punce navadno najboljše. 

Hkrati poteka tudi tekmovanje za Pokal Slovenije, kamor se uvrsti najboljših šest v posamezni kategoriji. Nato skočijo še dodatna dva skoka in upajo na najboljše :) Rezultate razglasijo čisto na koncu.

 

Otrokinja je bila lani odlična. 

Na DP druga in druga tudi v tekmi za PS. 

 

DP Koper 2012

V Renčah je bila ponovno srebrna in peta v PS. 

 

Renče 2012

Na zadnji tekmi za Bežigradom je bila sicer enajsta, a se je vseeno udeležila tekme za PS, kjer je osvojila peto mesto. V skupni razvrstitvi za PS je to zadostovalo za tretje mesto, bronasto kolajno in prvi pokal v zbirki :) 

Bežigrad 2012

 

Potem so se začele težave s kolenom zaradi rasti. Dva meseca bergel, fizioterapija, vaje za pridobivanje mišic nazaj, poletje na off, jesen ni prinesla nič spodbudnih novic. Ob teku jo je še vedno bolelo, o skokih ni smela niti razmišljati, o saltah še manj. Po obisku atletskega trenerja na Bledu in finih vajah za jačanje kolena, kolenskih vezi in mišic nog, je takoj po novem letu pričela s treningi. Kmalu je bila nazaj v formi, kljub precej strahu po ponovni poškodbi in bolečinah.

 

V začetku februarja je presenetila vse - sebe, mene, trenerja. Vse skoke je izvedla perfektno in domov prinesla srebrno kolajno in prav tako srebrno kolajno v tekmi za Pokal Slovenije. Prehitela jo je le ekipna kolegica Maja. Ekipno so blile zlate!

 

Koprska bera :)

DP Koper 2013

Včeraj smo bili v Renčah. Kljub dvotedenskem postu telovadnice zaradi bolečin v kolenih in včerajšnjih bolečinah v peti, zaradi česar njen tek ni bil optimalen, je zasedla odlično deveto mesto. So pa vseeno domov prinesle zlato kolajno in pokal za suvereno ekipno zmago. Bravo, punce!

 

Mlajše deklice ekipno

Vsa Leonova ekipa

Konec aprila jih čaka še finale za Bežigradom. Upam, da bo ta pomlad varčevala s poškodbami in da bodo vse skupaj spet razturale. Izpilile izvedbo težjih skokov (kar dobro jim gredo že dvojne salte), saj jih gre naslednje leto nekaj v višjo kategorijo in v tej sestavi še dve leti ne bodo več tekmovale.

Sranje!

...ampak, če se sekiraš, ne bo nič bolje :)

Drobna sodelovkina pozornost  je pravkar priletela na mojo pisalno mizo z željo po lepem vikendu.



Hbdjp. Se veselim.

Dobre misli

Trenutno smo (službeno) v takem s(r)tanju, okoli nas se dogaja tak kozlaraj, da se (občasno) samo spogledujemo ali naj delamo kot zamorci ali naj se nam šmirgla, vzdušje niha med histerijo in brezupom, razpoloženje zaposlenih se giblje od histerije do popolne apatije, nekaj se jih brezvezno hihita, (pre)mnogo več jih je na robu solz,...

Vsak dan sproti je loterija, zato se bodrim z

Računam na to, da sva z "unim gor" dobro zmenjena, da ima dober plan zame in za moje in da bo kmalu vse ok. Do takrat pa - gledam zgornjo slikco in postaja moja trenutna mantra :)

Copatki I

Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Pa še res je. Malo je pripomogla tale objava, malo reklama v živo, malo od ust do ust. 

Med hvaležne in navdušene uporabnike je romalo kar nekaj  krasnih izdelkov. 

En plezalno - športni par je za darilo dobil:

Tale trojček je bil za dve bejbiki in njuno babico:

Ljubiteljica rožic in navdušena plezalka si je zaželela:

Perspektivni rokometaš je za dvajseti rojstni dan dobil:

Navdušeni nogometaš in "ne" ljubitelj copat je za svoj deseti rojstni dan dobil "taprave" in menda so mu tako všeč, da jih pridno nosi:

Idej je še veliko, priložnosti za krasna darilca ne bo zmanjkalo, zato zagotovo sledi še kakšna tovrstna objava.

Oblekca

Otrokinja je nora na male ameriške pujske. Ona bi ga imela doma, itak. Od letos ima tudi tablični računalnik, ki je prvotno namenjen za šolo in ostalo, v glavnem pa se ga uporablja za preganjanje dolgčasa čakajoč na nastop in po tekmah čakajoč na rezultate.

Moja iznajdljiva prijateljica z ustvarjalno in šivalno žilico ji je pripravila presenečenje. Pujskovo oblekco za tavelikega Jabučka:)

Pujskova oblekca :)

M. hvala, bila je navdušena :)

Sončni žarki

ali kako te medpočitniško dogajanje pripelje do tega, da si z malim zadovoljen :)

 

Počitniški plani so bili hudi - smučanje, sankanje, koriščenje božičkovega darilnega bona za bowling, kino, bazen. Popolnoma uresničljivi.

Ampak. V naših načrtih je vedno nekje en ampak. In še kakšen če za povrh. Ampak v nedeljo je prišla na obisk teta Gripa, ki je pokosila Otrokinjo in prestavila plane za nedoločen čas, če in ko bomo zdravi.

 

Pa smo se igrali ločence. En od naju z Otrokinjo doma, drugi z Juniorjem zunaj. In obratno. 

 

Priznam, tudi solo odklop sva imela. Izkoristila Babi servis in  skočila v Kranjsko Goro. Ura in pol smeha v Rifletovi družbi nama je prišla hudo prav. O ja, tudi poučno je bilo. Zdaj natanko veva, kako je izgubiti nedolžnost in kako ustrežljivi so lahko zdravniki in farmacevtke v Cerknem, ko Lazar potrebuje mali modri čudež....

 

Kljub kupom in obilici dela v službi, mi je danes pogled nenehno uhajal na s soncem obsijano pokrajino. Kam po službi, da ujamem še malo sončka? Klepet s prijateljem mi je dal idejo. Z Juniorjem sva naložila sveže nabrušene, tavelike tadirkalne sanke v prtljažnik in se odpeljala nekaj minut stran od doma. Sankališče v Završnici je že samevalo, zato je bil ves teren najin. Ujela sva nekaj fur. Malo čez skakalnice, malo v celca, slalom, dva, tri okoli snežakov. Med vriski in smehom, hlajenjem in počitkom v snegu, ob pogledu na očaka Triglava sva ujela še zadnje sončne žarke že tako pestrega dne.

 

 

 

 

 

 

Kot nemalokrat doslej me je spreletelo spoznanje, kako malo je potrebno, da se imam fino, da mi je lepo v družbi mojih in meni dragih in da si dodobra napolnim baterije. 

 

Sončka, mali in veliki, hvala vama.