Obdobja

So dnevi, ko mi pašejo knjige.Veliko knjig. Ko se odklapljam z branjem. 
So obdobja, ko mi sedejo romantične zadeve á la Nora Roberts in Nicholas Sparks. Bodisi v slovenščini, bodisi v angleščini. In se odklapljam z romantiko. Nato zopet pride obdobje, ko rabim tazaresne knjige. Ko rabim stopit dalje in mi pomagajo pri kolutkanju, učenju, odkrivanju same sebe, pokažejo odgovore in poti naprej.

So dnevi, ko mi pašejo filmi. Takšni in drugačni. V kinu ali doma. Solo, v dvoje ali v družbi.  Čisto po navdihu, trenutnih potrebah. V glavnem so najboljši tisti, kjer je ravno prav za mislit in se fino nasmejat. Ostalega je v življenju dovolj.


So dnevi, ko mi paše družba. Takrat se odklapljam s prijatelji. S čveki, popoldanskimi kavicami, druženju. Obiskom kina, bowlinga, skupnimi večeri ob dobri jedači in pijači. Skupnih športnih uricah.

So dnevi, ko tečem. Ko je tekaški odklop preprosto nujen. Ko je glava prepolna, ko je telo preveč utrujeno in zasedeno.Takrat so teniske, polje in  poljske poti moji najboljši prijatelji.  In takrat paše na polno. Glava, telo in moji so mi neskončno hvaležni :) 

So dnevi, ko sem odveč sama sebi. Ko je za vse moje in malo manj moje najceneje, če se umaknem v svojo jamo in pridem ven, ko me mine. Takrat je resnično najbolje pustit mojo bikovsko nrav stat.

So dnevi, ko preprosto sem. Ko mi enostavno ne gre nič drugega. Ko je že dihanje samo svojevrsten uspeh. In zdaj vem, kdaj in zakaj tako je. In vem, da bo kmalu mimo. Zato čakam in (do)čakam tisti trenutek. In življenje teče dalje. Z veseljem :)